Poročilo, ki ga je 11. novembra izdal Visoki komisar Združenih narodov za begunce (UNHCR), kaže, da so nesreče,-povezane s podnebjem, v zadnjem desetletju razselile približno 250 milijonov ljudi po vsem svetu.
Kot piše na spletni strani UNHCR, je bilo poročilo, ki je rezultat sodelovanja med UNHCR in 27 strokovnimi organizacijami in raziskovalnimi ustanovami, uradno objavljeno med 30. konferenco pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP30). Poročilo se osredotoča na praktične rešitve in poziva k okrepljenemu nujnemu ukrepanju na območjih, ki jih najbolj potrebujejo.
Poročilo kaže, da trije od vsakih štirih beguncev ali-razseljenih oseb po vsem svetu živijo v državah z "velikim ali izrednim tveganjem" podnebnih-nesreč. V zadnjem desetletju so naravne nesreče,-povezane z ekstremnimi vremenskimi razmerami, razselile 250 milijonov ljudi.
Poročilo navaja, da se skoraj vsa begunska taborišča po svetu trenutno soočajo z "grožnjami vročinskega vala brez primere". Tri-četrtine afriškega ozemlja se degradira in več kot polovica naselij beguncev in razseljenih oseb se nahaja na območjih hudega ekološkega stresa.
Poročilo poudarja, da to vodi v upad dostopa do hrane, vode in dohodka. Izgube sredstev za preživetje, ki jih povzročajo podnebne spremembe, prav tako ženejo ljudi, da se pridružijo oboroženim skupinam, kar zaostruje začarani krog konfliktov in razseljevanja.
Poročilo predvideva, da bi lahko do leta 2040 število držav, ki se soočajo s skrajnimi podnebnimi nesrečami, s 3 naraslo na 65; do leta 2050 pa bi se lahko 15 najbolj vročih begunskih taborišč na svetu soočilo s skoraj 200 dnevi nevarno visokih temperatur letno. Zaradi kombinacije izjemne vročine in visoke vlažnosti bodo številna begunska taborišča verjetno postala neprimerna za bivanje.
UNHCR poudarja, da so kljub številnim izzivom rešitve še vedno možne. V času COP30 poziva vse strani k odločnemu ukrepanju, vključno z vključevanjem razseljenih oseb in njihovih gostiteljskih skupnosti v podnebno načrtovanje in postopke-odločanja, povečanjem naložb v prilagajanje podnebnim spremembam in krepitev odpornosti ter zagotavljanjem, da podnebni skladi resnično koristijo najbolj prizadetim skupinam.
