Ko bi ura 1. januarja 2026 odbila polnoč, bi se obrnilo novo poglavje v zgodovini svetovne trgovine. Uradno bi začel veljati mehanizem EU za prilagajanje meja ogljika (CBAM). Ne bi bila več samo klavzula v bruseljski konferenčni sobi, ampak bi postala "zelena faktura", ki bi spremljala vsako pošiljko jekla, aluminija, cementa, gnojil, elektrike in vodika v pristanišča 27 držav članic EU.
Za kitajske izvoznike bi lahko ta račun pojedel 10–15 % njihovega dobička ali pa bi postal »VIP vstopnica« v globalno nizko-ogljično dobavno verigo.
1. januarja 2026 je mehanizem EU za prilagoditev meja ogljika (CBAM) uradno vstopil v fazo polnega izvajanja. Ta politika, splošno znana kot "EU tarifa za ogljik", označuje izvajanje prvega obveznega mehanizma prenosa stroškov ogljika v svetovnem trgovinskem prostoru.
Kot osrednji steber podnebnega svežnja EU »Primerni za 55« CBAM ne le preoblikuje pravil gospodarske izmenjave med EU in njenimi svetovnimi trgovinskimi partnerji, ampak ima tudi velik vpliv na izvozno{1}}usmerjena gospodarstva, ki jih predstavlja Kitajska.
Najprej in predvsem je pomembno pojasniti, da CBAM ni tarifa, temveč "razlika ogljika".
Pravna opredelitev: CBAM spada pod Uredbo EU 2023/956, "zaščitni ukrep", zaščiten z okoljskimi izjemami STO. Veljati začne neposredno v 27 državah članicah, ne da bi bila potrebna odobritev parlamenta.
Ekonomska vsebina: Obdavči le "diferencial ogljika", tj. "ceno ogljika v EU – ceno ogljika, ki jo je že plačala država izvoznica." Če bo kitajski trg ogljika sčasoma pokril jeklo in zvišal cene, se bo CBAM ustrezno zmanjšal in teoretično potencialno dosegel nič.
Tehnična vsebina: od uvoznikov zahteva, da kupijo in poravnajo "certifikate CBAM", eno potrdilo na tono CO₂, pri čemer je cena vezana na letno povprečno ceno EU ETS. Povprečna cena EU ETS za leto 2025 je 90 EUR/tono, več kot desetkratna letna povprečna cena 60 RMB na kitajskem nacionalnem trgu ogljika, kar predstavlja veliko potencialno razliko v ceni.
Za kitajska podjetja, ki so globoko zakoreninjena na trgu EU, to ni več "prehodna vaja", ampak "preizkus-ali-smrti" v zvezi z nadzorom stroškov, skladnim preživetjem in dolgoročnim-razvojem.
