Osnutek predloga Evropske unije navaja, da EU razmišlja o "zavorni klavzuli", ki bi lahko oslabila njene podnebne cilje do leta 2040, če nacionalni gozdovi ne bodo absorbirali dovolj ogljikovega dioksida za doseganje ciljev zmanjšanja emisij.
Glede na poročila Reutersa in Politico Europe poskušajo države članice EU odobriti nove podnebne cilje za leto 2040 na podnebnem ministrskem srečanju 4. novembra, da bi se izognile prihodu predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v Združene narode 6. novembra-praznih rok, da bi se udeležila podnebnega vrha COP30 z drugimi svetovnimi voditelji.
Vendar zaradi pomislekov nekaterih držav o stroških domačih industrij EU razmišlja o različnih klavzulah in možnostih prožnosti za oslabitev podnebnih ciljev-Evropska komisija je pred tem zagovarjala 90-odstotno zmanjšanje emisij, ki prispevajo k globalnemu segrevanju do leta 2040.
V zadnjem desetletju se je absorpcija ogljikovega dioksida v evropskih gozdovih in-sektorju rabe zemljišč zmanjšala za skoraj-tretjino zaradi dejavnikov, kot so gozdni požari in netrajnostno gospodarjenje z gozdovi.
Prejšnji osnutek pogajanj je pokazal, da države že razmišljajo o reviziji ciljev EU do leta 2040 vsaki dve leti, kar je še en možen način za oslabitev teh ciljev v prihodnosti.
Za doseganje tega cilja je potrebna podpora vsaj 15 od 27 držav članic EU.
Danski tiskovni predstavnik, ki zastopa rotirajoče predsedstvo EU in pripravlja osnutek dokumenta, je izjavil, da so vsi potrebni elementi za dosego dogovora zdaj vzpostavljeni in "z COP30, ki se bliža začetku, je zdaj čas, da dosežemo soglasje o ciljih za leto 2040."
Poleg tega je komisar EU za podnebje Wöpke Hoekstra izjavil, da morebitna odsotnost Združenih držav na prihajajočem COP30 pomeni "prelomni trenutek".
»Govorimo o največjem, najdominantnejšem in najpomembnejšem geopolitičnem akterju na svetu, ki je tudi drugi-največji onesnaževalec toplogrednih plinov,« je 2. septembra dejal Hoekstra.
Ameriški predsednik Trump je že napovedal, da bodo ZDA že drugič odstopile od pariškega podnebnega sporazuma. Oktobra je ameriška delegacija med sodelovanjem v pogajanjih z Mednarodno pomorsko organizacijo v Londonu tudi pritiskala na države, naj preskočijo glasovanje o predlogu globalne pristojbine za emisije ogljika v pomorskem prometu.
Na splošno približno 100 držav pred COP30 ni uspelo predložiti strožjih ciljev glede emisij ogljika. Poročilo ZN iz leta 2024 je pokazalo, da bi se onesnaženje z ogljikom zmanjšalo le za manj kot 3 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2019, tudi če bi države izpolnile svoje zaveze glede zmanjšanja emisij do leta 2030. To bi težko preprečilo prihod velike podnebne prelomnice.
